pojasnilo: brez želje po podpihovanju, napeljevanju, nagovarjanju, prigovarjanju, … Vsak odgovarja zase! Da ne boste rekli, da niste vedeli 🙂

Besede ne bi imele tako močnega učinka, če ne bi prišle iz ust duhovnika. Od takrat je minilo že skoraj leto dni in nikakor se jih ne morem rešiti. Predvsem se mi vedno znova poraja cel kup novih vprašanj.  Tudi med vami se bo našel nekdo z vprašanjem Pa naj se jih držim? Ne vem. Marsikdo bo samo zamahnil z roko farjem pa res ne gre verjeti, vendar se bo globoko v sebi s to izjavo strinjal.

Preden se podamo na potovanje, si preberite o grehu in njegovi spogledljivki skušnjavi.

Skladno z RKC in njihovo razlago o nastanku sveta, sta bila torej prva grešnika Adam in Eva. Ker je bila skušnjava prevelika, sta ji podlegla in zatorej bila za vselej izgnana iz raja. Če to apliciramo na naslov, niti ni bilo tako hudo, če je bilo jabolko vsaj okusno… In jabolko ne pade daleč od drevesa, torej mi ne moremo biti drugačni. Ker pa iz majhnega zrase veliko … mali grehci prerastejo v obscene grotesknosti. Kje se vse skupaj konča? Samo nebo je meja mi odzvanja v glavi, hkrati pa sproži nova vprašanja. Zakaj tako omejeno, če je vesolje neskončno? Bi bili resnično potešeni, če bi se zadovoljili zgolj z zemeljskimi grehi? Ali je možno grešiti tudi v nebesih? Sodeč po Adamu in Evi …

Vem, čudno se sliši, vendar če dobro pomislim, niti ni tako napačno razmišljanje. Kaj je greh? Nekaj, kar so si izmislili za obvladovanje mase ljudi. Hja, tako razmišlja kar nekaj procentov ljudi, resnica pa morda ne leži daleč stran. Nekaj mora biti na tem, če nam je v naravi, da naredimo nekaj ravno obratno, da kljubujemo. Zakaj? Ker lahko. Da občutimo svobodo? Morda. Da živimo na robu družbenih norm? Čisto mogoče. Pa vendar ni vsak greh tako grozen. Roko na srce, nekateri so prav zabavni 🙂

In v čem vse lahko grešimo? Praktično v vsem, že s samim dihanjem, razmišljanjem in doživljanjem sveta. Pa je temu res tako? O tem naj razmisli vsak sam…

In seveda je na mestu vprašanje na kaj ste najprej pomislili, ko ste prebrali naslov? Zdi se mi, da je to odličen pokazatelj vašega razmišljanja, morda celo kdo v tem prepozna lastne strahove? Greh, oziroma naše tolmačenje le tega, je nekaj nedefiniranega in za vsakega malce drugačnega. Pa pustimo tiste tahude grehe danes pri miru in se posvetimo samo blažji obliki. Pa še to bolj površno, z veliko mero posploševanja in pretiravanja 🙂

Najbolj priljubljen greh je kršitev diete. Če ja ta dieta zgolj shujševalnega namena, potem je ta greh sladek in pregreha se nam ne zdi nič posebnega. Zna biti, da zaradi čokolade hormona sreče, ki ga zaužijemo 🙂

Poznamo tudi lenobo, ki smo jo že skoraj ponotranjili, zato jo raje imenujemo čas zase, torej nekaj kar nam pripada. Z nečim kar nam pripada pač ne more biti nič narobe, kajne?

Kaj pa, ko vzameš nekaj kar ni tvoje. Recimo denar na cesti, pa četudi le en sam cent. Nekdo ga bo pogrešil. A da ne? Aja saj res, zaradi enega centa ni še nihče obubožal… jp, hitro najdemo izgovor, da lahko nekaj naredimo sebi v prid. Ja, verjamem da obstajajo tudi izjeme, vendar jih je tako zelo malo, da jih ne smemo jemati v kritično maso.

Kaj pa misli? Ali se zavedate, da lahko grešite tudi v mislih? Ohoho, seveda je tako. In to je tisto grešenje, ki je hkrati tudi najmanj kaznivo (zemeljsko gledano) 🙂 ne morejo ti naložiti pokore, ker si mislil peljati skozi rdečo. Aja, to ni greh, to je prekršek 🙂 če pa s tem nekomu namerno škoduješ, pa postane tudi greh. Recimo, da bi peljal skozi rdečo, da bi na drugi strani povozil pešca. Toda umor že ustreza težko kategornikom, torej ne gremo v to smer…

Kaj pa samopromocija? Napuh kar buha iz ušes 🙂 torej, selfi z duckface šobo in globokim dekoltejem je še kako grešno. Zato tudi rečejo za kakšne ženske (pa tudi moške), da so vredni greha 🙂 Jp, tako enostavno je grešiti, potrebuješ le hiter obisk fb ali instagrama, ali pinteresta, …. Mah kaj to, samo po cesti se pelješ in že lahko opaziš ogromne p…p… panoje 🙂 in misli odtavajo. In ja, pravkar si si zaslužil iti k spovedi 🙂 kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo moment …

Kaj pa zasmehovanje? Stand up je praktično sestavljen iz grehov in grešnikov. Vem, lahko je biti pameten in soliti pamet, a tudi sam se nasmejem marsikateri taki šali, dokler je še v mejah okusnega (definicija po meni).

Tako, prišli smo že skoraj do konca. Smo sklepčni, da vsak dan grešimo? Smo sklepčni, da nam je čedalje bolj ravno glede tega? Smo sklepčni, da morda besedo greh napačno uporabljamo? Ali lahko ataisti potemtakem sploh grešijo? Če ne, ali lahko potem v tem vsaj uživajo? Kaj pa, če samo pretaknemo stikalo na off?

Kaj pa vi menite o teh zadevah?