Leto, ki bo drugačno od prejšnjega

Novo leto se je znova začelo, le letnico ima drugačno. In prav tako kakor že nekaj let zaporedoma, sem si tudi letos zadal le eno zaobljubo, ki jo bom vsekakor izpolnil in ne bo odšla v pozabo po prvih dveh tednih tega leta. O podobnem sem že pred mnogimi meseci pisal, kjer sem prišel do podobnega spoznanja – keep it simple in se bo vse uredilo.

Leto sem začel v stilu in nameri, da bi čim več časa preživel na obali, zato je bil izlet proti morju skoraj obvezen. In če se že cel zaliv imenuje po meni, se je vredno vsaj nekaj čas pomuditi tam. Sicer pa mi je Izola eno najlepših slovenskih obmorskih mest in se vedno rad vračam tja. Že med vožnjo po primorski avtocesti me spomini napajajo z občutki akumuliranimi med vsakoletnim DRMagnum maratonom. Res, vsakokratno enkratno doživetje!

Izola – pogled iz Simonovega zaliva

Od Izole je bilo potrebno čisto malo in že smo pristali v mestu, ki vsebuje Čudolandijo. Prvo čudo, ki sem ga doživel, je bila zasedenost parkirišča, kar se mi tudi v top poletni sezoni še ni pripetilo. Hja, očitno vse rine v Čudolandijo. In sem se čudil in čudil, pa ni nič pomagalo, luči se kar niso in niso hotele prižgati. Odločitev je padla, da si ogledamo plastične rože ob Semedelski promenadi, ki so po nekem čudežu že svetile. V tem so zasvetile tudi preostale luči in čudenja je bilo konec. Manj je več …. Za konec smo se sprehodili še skozi velik moderen mestni park ob Semedelski promenadi, med Kanalom Grande in gramoznim parkiriščem za tržnico v Kopru, kjer sem upal na kak presežek, a ga nisem našel. Sem pa našel gojišče frizure slovenskega zeta čez lužo.

gojišče frizur v Kopru

Dan se je prevesil v večer, bližala se je noč in domače sarme so klicale po vrnitvi v domače mesto ter ta dan pripeljale do odličnega zaključka. In ja, prvi dan sem se novoletne zaobljube še kako držal. Letos res ne bo enako kot je bilo prejšnje.