Belo na belo … Oops, I just killed you!

Prometne nezgode, ki se končajo s smrtjo nedolžnih in mladih. Pred leti, mi je bil en od teh dogodkov precej blizu. Malo po geografskem položaju, drugo pa zato, ker sem brez razloga odvil drugam in se s tem izognil prizoru, ki ga najbrž zlepa ne bi pozabil. Takrat sem se spraševal zakaj sem ubral ravno tisto pot, a mi je kmalu postalo jasno … Že tako me je dogodek pošteno pretresel, a kot motorist, ga ne bom kar tako pozabil.

Medtem, ko se druge zgodbe zaključujejo, je ta še naprej odprta, pa čeprav je vse jasno … dokazi menda služijo kot olajševalne okoliščine … Žal se mrtvi ne morejo zagovarjati.

Spodaj spisan tekst je sicer plod moje domišljije, kaj bi se lahko, ali pa se je, dogajalo v tisti noči …

20:00 – lokal

Družba je že zbrana. Nazdravljamo. Pijača teče po grlih. Vsepovsod hude in potrebne pičke. Vsake toliko vsak potegne črtico. Z vsako minuto smo bolj nepremagljivi. Z vsako minuto bolj pogumni. Z vsako minuto bližje večnosti!

22:23 – avtocesta

Na poti domov poberem štoparko. Obljubila je, da mi ga bo, v zahvalo, potegnila. Vse so iste, ampak res vse.

10:13 – bolnišnica

»Kva je zdej, stari!« me vpraša in fukne na posteljo vrečico belega. Narahlo prikimam. Neznosna bolečina v vratu me prisili, da odneham. Zastokam. Klinc!

»A ti dam slamco?«

 Šele zdaj se zavedam, da bi kaj takega lahko doletelo njo. Menda sem ga zbil. Ni preživel. Jeba. Zadene in butne me še bolj kot tisto kar je prinesla.

»Pa kaj je s tabo?« me spet vpraša. Hitro odprem darilo, zvijem bankovec in povlečem. Uf, tole pa paše. Vse misli se odmaknejo in znova se vrne nepremagljivost.

»Kdaj gremo?« vprašam.

»Zdle. Mat je že dol. V avtu čaka.«

»Prav, že grem.«

Nase navlečem obleke, ki jih je mala prinesla s seboj. Nekaj lahko sam, ostalo mi pomaga ona. Fak, pa kaj, če bi res njo kdo zgazil! Pizda mu materina, ubil bi prasca, prekletega!

»Ej, stari. Pa ti s’ res čist čudn dans,« se zasmeji in gre. Med vrati samo sikne »Pa dej prit že, no,« a vrat ne pridrži. Mater, kam gre ta svet. Potegnem še eno črto. Jebi ga, grem na morje.

Storilec je medtem še vedno na prostosti …