Jutranji sončni žarek se je odbil od gladke vodne gladine ravno, ko se je Axoss odpravil k počitku. Po celonočnem lovu in obilnem zajtrku je bil ravno dovolj utrujen, da je v hipu zaspal. Spal je tako trdno, da je preslišal vse zvoke okolice, tudi tiste, ki so naznanjali nevarnost. In ravno tisto jutro mu je pretila najhujša življenjska preizkušnja, iz katere se ni izvlekel.

Zaprl je težke oči in v mislih podoživljal zadnjih nekaj ur, ki jih je bil preživel v boju za obstanek. Sanjal je sanje pravičnega in v mislih je slišal krike soborcev. Razpet med resničnostjo in sanjami, se ni pustil motiti. Menil je, da je tako najbolje. Pa vendar se prave nevarnosti sploh ni zavedal. Kljub temu, da je zaspal v oklepu, je bil ranljiv. A tega se je zavedal prepozno. Takrat tudi ni uspel pravočasno poprijeti za svoje orožje, ki ga pred usodo najbrž ne bi rešilo, morda pa bi mu vsaj omogočilo pobegniti. Kdo ve, morda ne bi končal kakor je?

Pretentala ga je tudi smer iz katere je sovražnik prihajal, saj bi se drugače lahko umaknil. Po navadi je nevarnost prihajala s spodnje strani, iz globine morja, tokrat pa je prišla z vrha. In ravno to je bilo krivo, da se ni zavedal lastne ogroženosti ter zanemarjal krike soborcev. Oh, ko bi le malo bolj prisluhnil. Ko bi se vsaj trenutek prej predramil iz zasanjanosti. Pa vendar se ni, zato ga je sovražnik popolnoma lahkotno napadel in v spopadu zmagal. No, saj niti ni šlo za pravi spopad, kajti Axoss niti ni dobil možnost bojevanja. Če bi šlo za pošten dvoboj, morda opoldanski obračun, potem bi se lahko pripravil. Tako pa je bil soočen s svojim napadalcem, in ko sta si zrla iz oči v oči, je Axoss razumel, da bo umrl.

A se ni predal. Upiral se je z vsemi svojimi okončinami. Skušal je pripraviti orožje, toda sovražnik je bil hitrejši. Zajel je Axossa in ga odvedel s seboj. Določil ga je za žrtvovanje. A to ne kakršno koli obredno žrtvovanje, pač pa žrtvovanje z namenom nahraniti lačno ljudstvo, ki bi drugače pomrlo zaradi pomanjkanja.

Axoss je sovražnikov namen dojel tisti trenutek, ko se je zazrl v brbotajočo vodno kopel, katera mu bo končala zemeljsko življenje. Z usodo se ni sprijaznil. Pa vendar je bila vsakršen upor brezpredmeten, saj je bil sovražnik močnejši. Axoss je kar naenkrat poletel v krop. Njegove okončine so hipoma zatrdele, ko mu je vročina oblila telo. Razumski del se je vrnil v stanje zasanjanosti in izgubil stik z realnostjo. Umrl je nekaj trenutkov kasneje.

Ko je bil pripravljen na zaužitje, so ga servirali tako, kot je živel svoje življenje – v bojni pozi. Ljudstvo se je nasitilo, a le do naslednjega žrtvovanja.

bojevnik, ki je bil navdih za zgodbo :)

bojevnik, ki je bil navdih za zgodbo 🙂