Za bucket list se najverjetneje že slišali. Gre za seznam stvari, ki bi jih radi storili preden se stengnemo. Vsak ga pripravi zase, nato se uresničevanje začne. Oh, ko bi le bilo tako preprosto 🙂

Sicer ne vem zakaj, a v zadnjem času sem naletel na veliko govora o tem seznamu, kar me je napeljalo, da sem o svojem začel tuhtati tudi sam. Že kar takoj sem naletel na težavo. Ali ga napisati na list papirja, da imam fizični seznam, ali ga spisati na računalnik in posedovati virtualnega? Odgovor je sila preprost – odvisno kaj hočeš… Razmišljanje se je prevesilo v smer, ali ga bom spisal tako za šalo, ali pa se ga bom držal, kot pijanec plota?

Hja, če se ga bom držal, potem mora biti vedno dostopen, da ga lahko preverim. Za to sta dobri obe varianti, torej odgovora še ni bilo. Nadalje je bilo pomembno kaj vse bo na njem, kajti, če bi spisal roman, potem bi ga bilo težko vseskozi nositi s seboj. Iz tega je nastal zaključek, da si moram določiti število ciljev, ki bi jih rad usvojil. Če je bila prva omejitev tega seznama smrt, sem sedaj naletel že na drugo omejitev. Kar pa ni dobro …

Hitro sem potegnil črto, da nič točk na seznamu je premalo, milijon pa več kot preveč. Torej, nekje med eno in šestimi ničlami? No, najbrž bi bilo preveč že tisoč točk, pa vendar se je ta številka zdela premajhna…

Recimo, da si zadam petdeset stvari, ki bi jih rad uresničil preden me pobere. Kaj napisati in v kakšnem vrstnem redu? Ali naj bo vrstni red pomemben? Če ja, potem je to spet nova omejitev… In kar naenkrat se je v meni naselil občutek nelagodja.

Pa sem ga potisnil na stran in se lotil pisanja. Kar tako, v tri dni, brez pravega pomena. Spisal tistih petdeset stvari, nato pa jih začel premetavati. Nisem bil zadovoljen. Nekaj sem jih zamenjal in dodal nove. In spet nisem bil zadovoljen. Nove rošade, blokade, prerazporeditve in omejitve … Ne, tudi petdeset točk na seznamu je preveč zame. Zmanjšal sem jih za polovico.

No, to bi lahko bil moj konec, če jih ne bi spet čisto premetal. In potem spet zmanjšal. Tokrat na deset. Ja, deset najbolj pomembnih točk, ki bi rad realiziral, preden odidem v krtovo deželo. Toda, ja tudi tokrat sledi toda, tudi deset elementov na mojem seznamu je bilo preveč. Znova sem zmanjšal njih število, tako da bil jih lahko naštel na prste ene roke. S tem sem rešil tudi vprašanje medija na katerem se bo moj seznam nahajal – navaden list papirja, ki ga bom s seboj nosil v denarnici. Sila preprosto, saj sem Vam rekel 🙂

No, od teh petih točk, za dve vem, da ju ne bom nikdar realiziral. Seznam sem znova skrčil. Nato se mi ena od preostalih treh ni zdela več smiselna, zato sta ostali še dve točki. Pa sem ju gledal, premetaval, obračal, iskal njun smisel, na koncu pa obe zavrgel. Pač nista bili ustrezni. Če se že gremo, se pejmo na polno!

Kaj pa sedaj?

Gledam ta list papirja, ki ostaja nepopisan. Nekaj moram storiti z njim, ampak kaj? Ideja pride tako spontano, da me ujame nepripravljenega. Razmišljam, razmišljam, razmišljam, … Ja, to je to. In sem jo zapisal. Idejo, ki je hkrati tudi edina točka mojega seznama. Da pa bo vraževerju zadoščeno, naj slednje ostane skrivnost 🙂

Kaj se pa nahaja na tvojem seznamu?