Ležal je na levem boku in gledal v dvopičje, ki je utripalo med številkama dvaindvajset ter triindvajset.

Ura na glasbenem stolpu je osvetljevala celoten prostor. V desnem ušesu se je najprej pojavil šum, katerega je kaj kmalu zamenjalo komaj slišno piskanje.

Dvaindvajset in štiriindvajset!

Piskanje je začelo naraščati in se nikakor ni umirilo. Zaprl je oči ter poskusil odmisliti nadležen zvok, kateremu je v goste prihajala bolečina. Nezadržno se je bližala, zato mu je srce povečalo utrip na sto petdeset udarcev, da je vse skupaj dobilo razsežnosti stampeda. Tik preden se je pojavila migrena, pa je vse skupaj poniknilo.

Ni bilo bolečine, niti piskanja. Srce je spustilo ritem na turističnih sto udarcev na minuto. Znova je odprl oči.

Dvaindvajset in devetindvajset je pokazalo, ko mu je razneslo bobnič. Nato ga je ovila tema.