namesto uvoda: Tole ni recenzija, spoilerjev skorajda ni, vsebuje pa moje mnenje. Tokrat o drugi sezoni.

V času med pisanjem o prvi sezoni in današnjem zapisu sem si ogledal tudi film Fargo. Morda bi bilo res bolje si najprej pogledati vse tri v pravilnem vrstnem redu, saj so dogodki medsebojno povezani, vendar kar je je 🙂

Druga sezona se odvija davnega leta 1979. Gre za sezono, ki pojasni dogodek pri Sioux Falls, ki je bil v prvi sezoni večkrat omenjen. V zgodbi spremljamo kozmetičarko Peggy Blumquist (Dunst) in njenega moža, mesarja Eda Blumquista (Plemons), ki želita prikriti hit-and-run (nesreča s pobegom) in umor Rya Gerhardta, sina Floyd Gerhardt (Smart), vodjo mafijske družine Gerhardt v Fargu. Medtem predstavnika organov pregona Lou Solverson (Wilson) in Hank Larsson (Danson) preiskujeta tri umore, ki jih zagrešil Rye Gerhardt.

In ja, ko enkrat začneš gledat, pač ne nehaš 🙂

Všeč mi je bil pristop, ki so ga ustvarjalci ubrali, saj je vse posneto tako, kot so to pred leti počeli. Izmed vseh filmskih bombončkov mi je najbolj všeč split screen (deljeni zaslon). Kostumografija je poskrbela za dodaten čar in skupaj z dodelanim dialogom je bilo časovno popotovanje izjemno. Če ne bi vedel, da so vse skupaj posneli samo nekaj let nazaj, bi me zlahka prepričali, da je bilo vse skupaj izdelano leta 1980 🙂

Tudi tokrat je bila vsak epizoda bolj napeta, bolj privlačna in krvava 🙂 Všeč mi je kako lepo so z umirjeno agresijo in krvoločnim obračunavanjem prikazali tako nevarnosti kot lepote mafijskega posla. Tiha voda bregove dere še kako ustreza tihim likom serije, ki se bolj kot z besedami, napajajo s prelivanjem krvi, kakršno bi jim zavidali dandanašnji vampirji. A vse je del posla. Padejo še tako globoko zasidrane moralne vrednote povezane s pripadnostjo družini.

Pri prvi sezoni sem sprva navijal za žrtev, vmes za morilca in na koncu za policistko, tokrat pa sem že od samega začetka navijal za organe pregona. Tu se je pokazala pravilna odločitev za zaporedje gledanja prve in druge sezone, saj tako nisem poznal konca, ki bi mi bil v nasprotnem primeru dobro znan. Tako sem se lahko popolnoma prepustil dogajanju in navijaškemu vzdušju za šarmantno postaranega Dansona ter Wilsona, ki bi s svojo umirjenostjo in zoperstavljanju grožnjam, lahko dajal zgled tudi danes. Pa vendar so danes drugačni časi …

Če sem priporočil prvo sezono, potem trojno priporočam drugo 🙂