Lili in zobna miška

Ko se sonce počasi odpravlja na svoj poletni oddih na drugi polobli sveta, je čas za pobiranje še zadnjih plodov za ozimnico. Tako je Lili pomagala babici in dedku pri spravljanju živil, in ravno ko si je privoščila malico – slastno rdeče jabolko, je začutila blago bolečino. Od ust je odmaknila jabolko in na mestu ugriza zagledala vse polno krvi. Sprva se je malce ustrašila, nato pa je v jabolku zagledala svoj zob in se pomirila.

 »Ah, samo zob mi izpadel,« je rekla in se naglas zasmejala, da bi jo babica le pogledala.

Babica ni vedela, da je Lili izpadel zob in se je zelo prestrašila, ko je zagledala svojo vnukinjo, ki je bila krvava okoli ust in je izpuščala zvoke podobne joku.

 »Punčka, moja!« je zavpila babica. »Kaj je narobe? Si padla?« je v s strahom spraševala babica in tekla proti Lili. Ko je bila že čisto blizu, je videla, da se Lili smeji, v roki pa drži izpadli zob. Vse to je radovedno opazoval tudi dedek, in ko je ugotovil, da ni nič hujšega, se ni več pustil motiti ter nadaljeval s svojim delom.

»Že dolgo se je majal, zdaj pa je kar ven padel,« je pojasnila Lili babici.

»Kar tako?« je vprašala babica.

»Ostal je v jabolku.«

Lili je babici pokazala okrvavljeno jabolko in obe sta se zasmejali.

»Na, ta je pa lepa.  Ali kaj boli?«

»Zdaj ne več. Ampak poglej, moj prvi zobek je izpadel,« je skoraj prepevala Lili. »Nocoj me bo obiskala zobna miška.«

»Tako je, moja mala Lili. Nocoj bo posebna noč in kdove, morda boš spoznala zobno miško.«

»Oh, ja. Zelo rada bi jo spoznala.«

»A tudi, če je ne boš, ti bo vseeno prinesla darilo.«

»Ali misliš, da bo vedela kam mora priti in kje bom pustila svoj prvi zobek?«

»Seveda. Zobna miška to vedno ve.«

»Kako pa?«

»Usediva se, pa ti bom vse lepo razložila,« je rekla babica in pokazala na klop sredi sadovnjaka.

Ko sta sedli, je babica začela pripovedovati zgodbo o zobni miški in njenem poslanstvu. Pripovedovala je o tem, da ima zobna miška poseben čut, s katerim zazna kdaj kateremu otroku izpade mlečni zob.

»Takrat se z računalnikom poveže na satelite, ki krožijo okoli Zemlje in spremlja vsak otrokov gib dokler ne ugotovi, kje jo bo zobek počakal,« je zgodbo zaključila babica.

»Ah, babica! Ti me hecaš. Dobro vem, da miške ne znajo upravljati z računalnikom,« je bila malce užaljena Lili.

»Prav imaš. Šalila sem se. Veš, zobna miška pač ve kje jo zobek čaka, in ker je še nihče ni videl, je tudi ni mogel vprašati kako ve.«

Babica je nato objela vnučko, jo poljubila na čelo, nato pa sta odšli v hišo ter skrbno očistili zobek, da bo pripravljen, ko bo zobna miška prišla ponj.

Medtem se je zobna miška čudila babičini pripovedi. Le kako je stara ženica vedela za računalnik in satelite? Odslej bo morala biti še bolj previdna, saj je nekdo izdal njeno skrivnost. A kdo? V tem trenutku to ni bilo pomembno, saj se je morala pripraviti na zamenjavo darila za zobek. Veselo na delo je rekla sama sebi in odbrzela v širni svet.

Pozno popoldan je Lili svoji mamici pokazala izpadli zobek. Povedala ji je vse o tem kako se je zgodilo in kaj sta se nato pogovarjali z babico. Tako kot babica, je tudi mamica povedala, da ji bo zobna miška prinesla darilo v zameno za zobek.

»Česa si pa želiš?« je vprašala mamica.

»Ne vem. Nekaj lepega. Nekaj kar me bo spravilo v smeh,« je odgovorila Lili.

Slednje je slišala tudi zobna miška, ki je bila že zelo blizu. Lilijin odgovor jo je popolnoma presenetil in malce je postala. Znova je pogledala darilo in se zamislila.

»Ja,« si je rekla zobna miška, »mislim, da jo bo moje darilo zelo razveselilo.« Nato se je nadaljevala pot proti Lilijini hiši, kajti noč se je že spuščala na Zemljo.

Lili se je preoblekla v pižamo in se pripravila na spanje. Med umivanjem zob je dobila nenavadno idejo, zato si je nataknila kopalni plašč, obula superge ter se odtihotapila iz hiše. Vrnila se je v sadovnjak, ravno pod tisto drevo kjer je izgubila svoj prvi zob. Nekaj listov je že odpadlo z njega. Bili so ravno dovolj veliki, da bi lahko prekrili njen mali zob. Previdno in počasi je razprla pest v kateri ga je skrivala. Položila ga je na manjši list in ga prekrila z večjim.

»Tako te bo Zobna miška lažje našla,« je zašepetala zobku in se vrnila v hišo. Neopazno je smuknila v posteljo in v trenutku zaspala.

Malce kasneje je zobna miška pristopila k postelji in opazovala Lili pri spanju. Čakala je, da se bo obrnila in ji bo lahko vzela zob. Lili bi ga morala spraviti pod blazino, a zobka tam ni bilo. Zobna miška se je ustrašila. »Sem morda v napačni hiši?« Pogledala je na navigacijo in ugotovila, da je hiša sicer prava, le zobka ni bilo v njej. Zelo dolgo je trajalo, da se je Zobna miška uspela povezati na svoj satelit. V tem času se je Lili predramila. Spet je presenetila Zobno miško, tako da se ni imela časa skriti. Gledali sta se iz oči v oči.

»Živijo,« je tiho pozdravila Lili.

»Am, živijo,« je še tiše odzdravila Zobna miška. »Iskala sem tvoj zobek, pa ga ne najdem.«

»Vem,« je rekla Lili. »Ni ga tukaj, ampak je zunaj v sadovnjaku.«

»V sadovnjaku?«

»Ja.«

»Zakaj si ga pa skrila v sadovnjak?«

»Da bi ga ti lažje našla.«

Zobna miška se je zasmejala. »Si pa res smešna,« je rekla, ko se je nehala smejati. »Mar ne veš, da mora biti zobek pod blazino, da ga lahko najdem?«

»Ne, tega nisem vedela. Saj ti lahko pokažem kje sem ga skrila.«

»Ni potrebno, ga bom že sama našla. Ti pa kar hitro nazaj zaspi. Lahko noč, Lili,« je rekla Zobna miška.

»Lahko noč, Zobna miška,« je odvrnila Lili in takoj spet zaspala.

Zobna miška se je podala v lov na skriti zob. Upala je, da ga niso našle druge živali, ki bi ga lahko zamešale za hrano in pojedle. V tem primeru bi Zobna miška ostala brez zoba, Lili pa bi vseeno dobila darilo. Zato je Zobna miška stekla še hitreje. Povezava s satelitom se je končno vzpostavila in miška je hitro vedela kam mora iti, da bo našla Lilijin zob. Navigacija je kazala, da je še vedno na istem mestu. To je bil odličen znak.

Previdno je odkrila večji list in pred seboj zagledala zob, ki je bil ravno dovolj velik, da ga je Zobna miška lahko spravila v svojo torbo. Še dobro, da je Lilijino darilo že dala pod njeno blazino, drugače v torbi ne bi bilo prostora zanj. Ko je bil zob varno spravljen, so vsi listi na drevju začeli spreminjati barvo. Zobna miška se je ozrla okoli sebe in ko je bila prepričana, da zares ni nikogar v bližini, si je oddahnila in karseda hitro odšla k drugim otrokom. To noč, katere zlepa ne pozabila, je bila še posebej zaposlena. Listi pa so še naprej spreminjali barvo in do zgodnjih jutranjih ur so bili vsi, na vseh drevesih v sadovnjaku, obarvani rdeče. Začeli so odpadati. Zima se je nezadržno bližala.