Avtobus je ustavil pred staro meščansko hišo. Pomanjkljivo oblečena ženska se je pognala skozi vrata avtobusa, voznik pa je nekaj vpil za njo. Ni ga slišala, saj se je preveč bala posledic zamujanja na delo. Ni si želela biti ponovno tepena, toda občutek ji je govoril, da ta dan pač ni dan, ko bi ji lahko bilo prizaneseno.

Vsa zadihana se je ustavila pred vhodnimi vrati, trikrat globlje vdihnila, se malo umirila, nato pa vstopila.

»Dobrodošla v službi, cukrček,« je arogantno pozdravil Erik. »Ravno tebe sem pogrešal.«

Že se je hotela izgovoriti, da je avtobus zamudil zaradi prometne nezgode na glavni prometnici, a si je premislila. Tako ali tako je ne bi poslušal.

»Danes ti je oproščeno. Imam stranko zate in nočem izpasti neodgovorno. In zelo se potrudi, velja?«

»Velja,« je tiho odgovorila. »Kje pa je?«

»Scat je šel. Bo takoj nazaj, ti se kar pripravi.«

»Sem že pripravljena.«

»Vidim, ja,« je sarkastično pripomnil. »Pa mokra si tudi že čist, a ne?« Zarežal se je, Brdavs in tisti drugi, pa sta pritegnila zraven. Kreteni, si je mislila. Medtem se je vrnil Jan. Oči so se mu zasvetile, ko jo je zagledal.

»Ti je všeč?« ga je pobaral Erik.

»Ni slaba,« je odvrnil Jan, pri tem pa skušal biti čim bolj ravnodušen.

»Dej, cukrček, pospremi našega gosta v zasebno sobo in mu privošči polovičko.«

»Hej,« je rekel Jan, »sem rekel, da ne bom droge.«

»Cukrček,« je nežno rekel Erik. »Poskrbi za našega gosta, kot se spodobi.«

Prijela ga je za roko in odpeljala v drugo sobo. Za njima je zaprla vrata. Malce mu je bilo nerodno, a jo je vseeno nagovoril.

»Cukrček? Sumim, da to ni tvoje pravo ime.« Nerodno se je nasmehnil neposrečeni šali in pri tem zardel. Vse skupaj je izpadalo dovolj nedolžno, da mu tega ni zamerila.

»Prijatelji me kličejo Iza.«

»Aja?« se je zasmejal. »Te nihče ne pokliče Izi?« Še bolj na široko se je zasmejal.

»Izi?« je bila začudena. Prejšnja nerodnost je bila morda načrtovana, tole pa je bilo preprosto nesramno. »Misliš, da sem lahka?«

»No…«

»Tole je samo posel.«

»Ja, ja. Samo dokler ne končaš medicinskega faksa.«

»Ne, nisem striptizeta. To je pač delo, ki ga trenutno opravljam in mi je všeč. Sicer pa nisi moj tip.«

»Če bi bil, tega zagotovo ne bi počela za preživetje.«

»Tiho!« se je vzrojila. »Svoj posel jemljem zelo resno, zato se le sprosti in uživaj. Bo Iza za vse poskrbela.«

»V redu,« se je končno vdal. »Kaj pa pomeni polovička, če že ni povezano z drogo?«

»Pol ure fuka, vendar ti sme priti samo trikrat. Če prekoračiš te omejitve, plačaš polno uro, torej tristo petdeset evrov, plus obvezna dvaindvajset odstotna napitnina. Saj veš…, da se davek pokrije.«

»Ne. Za seks nisem nikdar plačeval, pa tudi sedaj ne mislim.«

»No, polovička je zastonj. Le glej, da ne prekoračiš. Razumeš, miško?«

»Razumem,« je rekel.