Slengi so se združevali v enega, medmešpektorja pa niti približno nista vedela kam bežita. Pred njima se je vila kozja stezica črnila. Le s težavo sta ji sledila, a bila je njuna edina pot. Vsake toliko jima je pot prekrižal kak žvižgač, ki sta ga uspešno preskočila ter nadaljevala svoj beg. Sleng, kateri je bil takrat že en sam, je besno hlastal za njima in žvižgači so bruhali iz njega.

Ne smejo da eskejpajo u frilend! jim je naročal. Hendlejte jih!

Vse več žvižgačev se jima je zaganjalo pod črke. Ne smeta do osvobojenega, je bilo njihovo vodilo, medmešpektorja pa sta se spraševala kaj frilend pomeni.

Še malo Hmljač, je rekel Mmljač. Še malo pa bova tam. Sedaj ne smeva obupati. Pomisli na obljubo, ki sva jo dala prvemu žvižgaču.

Zagotovo je lagal, je sopihal Hmljač. Poslal naju je v past. Vedel je, da se bova ujela. A ne bom mu pustil zadovoljstva. Morda bova v frilendu ugotovila kaj nama je storiti.

Hmljač, je pobaral Mmljač Hmljača.

Kaje? je vprašal Hmljač.

Mislm, da so naju že pohabl! je vzkliknil Mmljač.

Kak to mislš? ga je zanimalo.

Frilend! Kaje frilend? je kričal Mmljač.

Ali bosta medmešpektorja razvozljala skrivnost frilenda? Jima bo uspelo doseči osvobojeno preden ju Sleng dokončno pohabi? Ali je prvi žvižgač lagal? Vse to in še več, v zadnji medmešpektorski prigodi.