Moja cena je majhna, je žvižgač nadaljeval. Vsaj v primerjavi s tem kar dobita.

Daj, povej že, drugače boš zamudil svojo priložnost za nagrado, mu je zabrusil Hmljač.

Kot sem že dejal, je tam res lepo. Vsaj bilo je tako. Vsega smo imeli na pretek in nikdar ni zmanjkalo črnila, ne glede na to kako dolge povedi so bile tvorjene. Rajsko.

Dobro, ali lahko skrajšaš zgodbo? je zanimalo Mmljača. Res si želim čim prej spet dobiti svoj h nazaj.

Ne bo tako preprosto. Pot bo težka in polna preprek. In ko bosta prišla do konca, bosta morda uspela zopet povrniti mir. To je moja cena. Želim, da mi obljubita, da bosta naredila vse za vzpostavitev prejšnje harmonije.

V redu, to ti lahko obljubiva, je takoj pritrdil Mmljač.

Naj bova še naj kaj pozorna, ali nama končno lahko daš navodila kako priti tja? kar ni mogel dočakati Hmljač.

Zapomniti si morata tri stvari.

Vedno so tri stvari, je zamomljal Mmljač.

Kako, prosim? se je vzrojil žvižgač. Nočeta moje pomoči?

Pomiri se, žvižgač in nama povej kar veš, je hitel miriti Hmljač. Ti, Mmljač, pa bodi tiho. Dogovorjeno?

Dogovorjeno, sta odgovorila Mmljač in žvižgač, nato pa je slednji nadaljeval. Kraj nadzoruje najbolj nevarna tolpa, ki se imenuje Pohabitev jezika. Sestavljajo jo Slengi. Oni so vajini najhujši sovražniki. Če vaju napade Sleng, vama trda prede, zato se jih izogibajta.

V redu, kaj je naslednje? ju je zanimalo.

Izogibajta se beline. Če ni nikjer niti kapljice črnila, ne hodita tja, je prenevarno. Poiščita drugo pot, saj vaju lahko praznina belega papirja posrka vase kakor črna luknja v vesolju.

Dobro. In kaj je tretja stvar? je vprašal Mmljač.

Kakšna tretja stvar? je bil začuden žvižgač.

Rekel si, da si morava zapomniti tri stvari, mu je pojasnil Hmljač.

Ne. Dve stvari, samo dve stvari sta. To si morata zapomniti in vama ne bo hudega.

Mmljač in Hmljač sta se zahvalila, mu še enkrat ponovila obljubo, nato pa se odpravila v smeri kamor ju je žvižgač napotil. Ko sta se že precej oddaljila, se je žvižgač spomnil. Ne, še tretja stvar je!