Včasih pride dan, ko se ti zdi enostavno predolg, in kot, da to ni dovolj, nase navlečeš še vso ostalo negativnost sveta. Kaj mi je tega treba odzvanja v tvoji glavi in čim prej želiš zapreti oči. Hja, taki dnevi so res neznosni in želim Vam, da bi jih doživeli čim manj.

Zadnjič, ko sem že n-tič sprejemal drugačno filozofijo življenja (tokrat za vedno), sem razmišljal o takih dnevih in vseh njihovih priteklinah. Potem pa me je prešinilo! Kaj pa, če bi se po nekem naključju ujel v časovno zanko in bi se mi tak dan vlekel v neskončnost?! Kaj, če bi moral en in isti dan podoživljati, dokler ga ne bi pravilno speljal? Ja, podobnost s filmom je velika 🙂 Ali sploh lahko za kateri dan rečemo, da smo ga speljali pravilno? Zagotovo, le da se bojimo prekletstva kdovekakšnihsilže.

A mene je radovednost potisnila še malo dlje. Če bi si moral izbrati en dan iz svoje preteklosti, da bi ga vnedogled ponavljal, kateri dan bi to bil?

Napel sem možgane in polikal še zadnje njihove kodre, da bi le prišel do odgovora. Bolj kot sem premleval, bolj jasno mi je postajalo. Vsak dan, ki ga preživim, je ravno tak kakršen mora biti. Če bi imel možnost izbiranja, bi vse svoje dni pustil takšne kot so bili. Ničesar si ne želim spreminjati! Zgodovina je nekje zadaj in ravno zaradi tega sem tak kakršen sem.

Vem, upali ste, da si bom izbral pač en dan, ga opisal in tudi objasnil rešitev, jaz pa tega ne morem storiti. Raje bi podoživel tiste izjemne dni, ko je bilo pozitivosti v izobilju.

Naj pojasnim.

V zadnjih 25 letih mojega življenja se je nabralo ogromno število slabih dni. Zame so bili vsi dnevi slabi, le redki so malo dvignili povprečje, izjemnih pa je bilo malo. In ravno zaradi ogromnega števila slabih dni noben ne izstopa. V bistvu je že to, samo po sebi, nakakšen neskončen dan. Neskončen dan, ki sem zaključil. Spet lahko nadaljujem življenje. Zame obstajajo le že dobri in odlični dnevi 🙂

Kateri dan pa tebi predstavlja tak izziv?