Za menoj je eden najtežjih mesecev tega leta, morda celo najtežji, odvisno od decembra. O tem, kaj je vse za menoj, niti ne bi izgubljal besed, se pa veselim prihajajočih mesecev, za katere upam, da bodo bolj sproščeni in produktivni. Vsaj v umetniškem smislu.

NaNoWriMo, se je že skoraj končal, moja nova zgodba pa tudi. Sicer sem daleč od zastavljenega cilja, a kdove, morda tekom naslednjih mesecev zgodbo dopolnim, preden jo dobite v branje. Tokrat sem izpustil kar tri pisalne dni, kar je popolnoma nepredvideno! Razmišljam, da bi si izziv podaljšal.

Zgodbo sem sicer pripeljal do konca, čeprav sam konec še ni napisan. Vse se še lahko zgodi, čeprav se ne bo. Smeško 

Tako kot lani, me je tudi tokrat vodila zgodba, ki mi je, iz dneva v dan, dajala več kot sem pričakoval. Ja, domišljija zna bit nevarna stvar. Smeško

Kaj pa sedaj?

Nimam posebnih načrtov. Kar se bo zgodilo, se bo zgodilo. Nekateri so prepričani, da bi ta rokopis moral poslati kakšnim agentom ali založnikom, sam pa nisem prepričan, da se bo to zgodilo. Vse bo bolj jasno, ko bom imel zgodbo sestavljeno v celoto.

Se bom drugo leto spet udeležil tekmovanja? Ja. Všeč mi je to kar počnem, saj me izpopolnjuje, pa čeprav na trenutke ne deluje tako. Ampak hej, umetnik mora že po defaultu malo trpet Smeško