Pisateljske prigode

»A professional writer is an amateur who didn’t quit.«

richard bach

Dolgo časa sem mislil, da je napisati roman zelo težka stvar. Nato sem ga napisal. Ni bilo tako težko, kot sem se si predstavljal. Potem je bil čas, da zgodba najde pot med bralce. In jo je. Nekaterim je bila všeč, nekaterim ne, spet tretji so se ustrašili odseva v zrcalu, ki jim ga je nastavila. Vsaka glava ima svoje mišljenje in najbolj me zabavajo nasprotujoče si misli nekaterih teh glav. V tem zapisu sem zbral meni najbolj zanimive odzive posameznikov, ne z namenom zasmehovanja, temveč kot prigode, ki so mi bile poprej neznane.

No, pa gremo:

  • Uf, to je pa prava knjiga. Komentar se nanaša na število strani. Ko tej isti osebi pripovedujem o novih zgodbah, beseda vedno nanese na Famiglio in primerjavo v dolžini zapisanega.
  • Že petnajst let nisem prebral nobene knjige, tvojo pa sem požrl. Komentar, ki mi je orosil oko, ker vem, da je resničen.
  • Dej mi prišparej en izvod. Naj samo spomnim lastnike teh komentarjev, da so njihovi izvodi še vedno pri meni.
  • Veš, zdej ne morem več naprej brat, je ratalo preveč zateženo. Na moje vprašanje, kje se ta del nahaja, mi bralka ni znala (morda ni hotela) odgovoriti.
  • A maš še kakšno knjigo? Imam. A si jo lahko izposodim? Lahko, v knjižnici jo zagotovo imajo, drugače jo pa lahko tudi kupiš. Kje pa? Pri meni?! Aja? Si bom zapomnil.
  • A ti veš, da bi se morala zgodba drugače odvijat? Pa se ni. Pa bi se morala! Ja, sem že prvič slišal, pa se vseeno odvija tako kakor se 🙂
  • Ej, kaj se pa s Hansom zgodi? Komentar, ki mi je dal misliti. Tudi stranski liki si zaslužijo svoj konec. No, Hansa konec še čaka.
  • Koliko te je pa vse to stalo? Povem koliko in sogovornik v trenutku preračuna kolikšen je to strošek na izvod in koliko dobim na izvod. Nasmehnem se in odvrnem, da od tega kar ostane, dobijo na račun še država, AAS in založba. Ostalo je pa samo moje. 😀

Tako, pa smo prispeli do konca. Komentarjev in opazk je bilo še kar nekaj, vendar name niso napravili posebnega vtisa. Sedaj, ko v samozaložbi izdajam svoj drugi roman (Ljubljena), se znova učim – o urejanju in tisku, o promocijah, o kontaktih, o dogovorih, … in ni izključeno, da se kaj kmalu obetajo pisateljske prigode – vol.2.