Pisal bi. O čem? Ne vem. Naj malo skrajšam monolog? Hladno pivo pozdravi vse. V tišini skoraj ne morem pisati. Poklicna deformacija. Potrebujem hrup, vendar ni vsak dober. Potrebujem odličen hrup. Drugačen hrup. Nekaj, da me spodbudi k razmišljanju. Zavedanje, da nisem sam. Ne, ne bojim se tega, le prijetneje je v družbi. In ja, pivo samo v slušalkah, v skodelici le čaj. Metin čaj. Psssst, ne povejte ji, da sem ga popil. Glavobol se je naselil v penthouse in nima namena oditi. Skozi moje oči dojema moj pogled na svet. Strinja se z menoj, da mi ni prav nič v pomoč. Farmacija pozna rešitev. Ne samo rešitev, še celo nekaj napevov imajo zanjo. Tistih ki se zasidrajo v možgane. Zna biti, da ravno ti napevi privabijo glavobol. Če si priden in dovolj dolgo zdržiš z njim, lahko prerase v migreno. Jupi! Presladka pijača. Ne smem. Nočem je boljši odgovor. Imamo dovolj dobro vodo iz pipe, da ne čutim potrebe po plastificirani zadovoljitvi. Zamenjali so filtre, zato je tako dobra. Voda namreč. Vir življenja. A si lahko predstavljate svet brez vode? Vem, vem, on bi rekel, da itak pije samo viski kolo. A njega ni več. Kmalu bo naokoli leto dni. A spomin še živi. Hja, tako je s spomini. Živijo. Vendar samo toliko časa, dokler jih nekdo ohranja pri življenju. Nato presahnejo. Odplavajo v širno vesolje. Sicer pa so tako ali tako samo subjektivno dojemanje danega trenutka, na katerega vežemo čustva. Ja, isti dogodek ima več spominov. Njihova unija pa tvori resnico. Razen kadar si oblečen v dolg usnjeni plašč črne barve in tudi ponoči nosiš sončna očala. Takrat imaš tako ali tako samo dve možnosti. Ali rdečo ali belo modro. Temu primerno se prilagodi tudi spomine. Ukriviš realnost. Samo ne smeš pustiti, da poči. Ker ti to lahko povzroči nemalo težav. Kdove, morda se vrne tudi glavobol, ki je v tem času že zapustil najdražjo nastanitev? Morda se je samo naveličal mojih vprašanj, ki danes nimajo ne repa, ne glave? In ne, zagotovo to ni posledica začetka tedna, ali pač? Kaj pa, če se je Neo odločal v ponedeljek? Uf … tole je pa še zame preveč 🙂