Bolj zame, kot za druge

Spodnji zapis je namenjen bodočemu meni, nekakšen opomnik, vendar nimam zadržkov, da ga delim z Vami. Še vedno se spomnim najinega zadnjega snidenja, ko je najprej vprašala, če sem ji prinesel svoj novi roman, ki…

Continue Reading Bolj zame, kot za druge

EDEN NI NOBEDEN

nadaljevanje od prejšnjič … »Ah, bodi no tiho, Ha!« je razdraženo siknila BìNebí in se oddaljila od trojice. »Oh, dragi moj možek,« je hitela proti glasu izza vogala. »Kako to misliš, da je tvoj mož?«…

Continue Reading EDEN NI NOBEDEN

. . .

Sončni žarek. Upanje, svetloba, možnost. Prihodnost je svetla, a le za tiste, ki ne bodo podlegli temi. Oblaki so odšli in s seboj odnesli razočaranje, Nezadovoljstvo s človeško raso, nezadovoljno samo s seboj. Dolge besede,…

Continue Reading . . .

morda je vsega krivo morje?

Sprehajam se po tujem mestu. Lahen vetrc veje po ozkih uličicah. Korak odmeva v prazno. Čutim te ob sebi. Čutim tvojo prisotnost, ki si jo pustila ob zadnjem obisku. Vodiš me. Pojdiva sem, pojdiva tja.…

Continue Reading morda je vsega krivo morje?

Fotke so za prijatelje, spomini pa zame …

Razmišljam. Večer je. Zunaj je hladno in prav je tako. Mrčes se mora razredčit, drugače bo čez poletje spet kolonija komarjev navalila v stanovanje. A komarjev se ne bojim. Nisem njihov tip. Moja kri ni…

Continue Reading Fotke so za prijatelje, spomini pa zame …

življenje je prekratko, da bi trajalo dolgo

Poletje! Vsakič znova me konec junija spomini pospremijo na najlepši del šolskega leta. Poletne počitnice. Ko je bilo življenje preprosto. Ko se nikdar nisem vprašal, kaj pa če jutrišnjega dne ne bo? Ko se nisem…

Continue Reading življenje je prekratko, da bi trajalo dolgo

šest

Ležal je na levem boku in gledal v dvopičje, ki je utripalo med številkama dvaindvajset ter triindvajset. Ura na glasbenem stolpu je osvetljevala celoten prostor. V desnem ušesu se je najprej pojavil šum, katerega je…

Continue Reading šest

In tresle, tresle so se brajde…

Pozno avgustovsko sonce je lizalo pobočje vinorodnega okoliša, kjer sta se najini, od dela razgreti, telesi zapletli v strastno poljubljanje. Tam, na sredini sedme vrste, kjer je gutedel že dozorel in sva ga zobala kot…

Continue Reading In tresle, tresle so se brajde…

. . .

sanjam najine poljube, rahle dotike ustnic, sinhronizacijo src

mhmljačeva in hmljačeva prigoda – do konca in še naprej

Medmešpektorjema sta odpadla mala pisana mja tik preden sta prisopihala na Osvobojeno. Zgroženo sta ugotovila, da se je Sleng že pomastil z odpadlima črkama. To je bil zadnji udarec. Sedaj sta bila zgolj senci samih…

Continue Reading mhmljačeva in hmljačeva prigoda – do konca in še naprej